Festival, ki praznuje kreativnost in velja v svetu oglaševanja za Meko. Azurna obala, impresivni govorci, zagorela čela visoko motiviranih kreativcev in boj velikih znamk za pozornost slehernega udeleženca. Ter rosé. Veliko roséja. Odgovor na vprašanje, zakaj so kanski levi edinstveni.
Ko se ti ob pogledu na kampanjo, ki si jo videl že mnogokrat, orosijo oči in naježi koža, veš, da si na pravem mestu. In prav v avditoriju Louis Lumière sem prvič resnično doumel veličino najprestižnejše nagrade v branži. Oskarja oglaševanja.
Na srečo se v industriji, ki sicer v času egocentričnega kapitalizma pomaga prodajati, najde prostor za višje cilje. In kanski levi častijo tovrstne rešitve. Kljub želji nekaterih, da se kreativna obrt nekoliko odmakne od nagrajevanja zgolj družbeno odgovornih kampanj in projektov, je iz pregleda nagrajenih del razvidno, da trend ostaja prisoten in ne kaže znakov zmanjševanja.
In prav tovrstne kampanje narekujejo prihodnost oglaševanja. Oglaševanja, ki je seveda še vedno odgovorno za prodajo, a pospešeno migrira na nova področja, ubira nove prijeme in se poslužuje najnovejših tehnologij, ki so sicer podrejene velikim idejam. Te pa premikajo množice, ki so iz leta v leto večje.
Z močjo velika odgovornost
Še včeraj utvare, da lahko rešimo svet, se po obisku levov slišijo vse bolj mogoče. V času, ko bolj zaupamo velikim znamkam kot svetovnim voditeljem, igra integriteta veliko vlogo. In čeprav me zgolj »imprešni« ne impresionirajo, se v prostoru z največjimi imeni oglaševanja na dolgi rok nekako počutim varnega in pomirjenega.
Nesamozavesten kralj živali
Ni vse zlato, kar se sveti. In tudi levi so ranljivi. Največji dogodek v oglaševalskem koledarju, ena izmed gonilnih sil sveta kreativnih presežkov, je bil tokrat deležen številnih kritik in pomislekov. Ko so bili žarometi še vroči, rdeče stopnice pred Palais des Festivals pa polne upravičeno ponosnih kreativcev z zlatimi kipci, je bilo mogoče v daljavi slišati jok CFO-jev.
Pogumna odločitev sveže ustoličenega šefa Publicis Groupe, Arthurja Sadouna, da vse agencije skupine v prihodnjem letu izpustijo festivale in nagrade ter sredstva investirajo v AI-platformo Marcel, je šokirala oglaševalsko javnost. Številne agencije so odločitev podprle, kar se je poznalo tudi na delnici Ascentiala, holdinga, ki ima v lasti kanske leve.
Zdelo se je, kot da levom primanjkuje samozavesti. Samozavesti, ki je za pogumne odločitve prepotrebna. In prav samozavest je v veliki meri odgovorna za drzne presežke v stroki. So nagrade ultimativni »drajv«, ki vliva pogum in premika meje? Kaj bi Ronaldo brez Lige prvakov? Hollywood brez oskarjev? Bi brez levov spoznali BBDO-jevega Grahama? Mogoče.
Ne ustvarjamo za nagrade. Je pa lepo, ko te občasno kdo potreplja po ramenu. In po več kot desetletju je z dvema levoma Grey prinesel Sloveniji optimizem. Kapo dol.
Lev se bo zacelil. Mi pa bomo mogli rjoveti.
