Glasba, čeprav pogosto spregledan spremljevalni element večjega projekta, igra eno bolj pomembnih vlog. Samo pomislite na odnos, ki ga gradite s pomočjo glasbe z zgodbo filma, serije, oddaje in tudi  oglasa. Pogosto nas del glasbe spomni na določeno nepozabno sceno iz filma, trenutek iz igre ipd. – še toliko bolj, če igra glasba na naše emocije in se hkrati sklada z vizualno zgodbo, s katero se zlije v celoto.

Primer ambientalne kompozicije:
https://www.youtube.com/watch?v=k6AxZCPGEXM

Primer kompozicije usklajene z video scenami za vzbujanje določenih občutkov:
https://www.youtube.com/watch?v=Y5ZV7nzago8

Glasba lahko zapolni šest glavnih kategorij oglaševanja: razvedrilo, struktura, memorabilnost, lirični jezik, ciljno občinstvo in vzpostavitev avtoritete.

Kot razvedrilo pritegne pozornost in jo tudi drži – ravno zaradi strukture same, kajti bolj kot se skladajo toni, inštrumenti in ritem, bolj nam glasba ugaja. Bolj kot nam ugaja, bolj si jo bomo zapomnili in s tem vse ostale elemente, ne glede na to ali gre za oglas ali film, ali enostavno neko osebo, ki je bila z nami v določenem trenutku. Ko ima glasba še lirični jezik, ima tudi moč bolj specifične usmeritve naših misli in diktiranja emocij. Takšen pristop je pogosto usmerjen na ciljno občinstvo, katero ima potencial zdramiti v določeno misel, kar je zelo uporabno pri oglaševanju.

Če upoštevamo vse prejšnje elemente, vzpostavimo avtoriteto pri poslušalcih oziroma gledalcih. Zakaj? Ker je celota ustvarjena tako, da upošteva in zapolni vse pogoje za uspeh. Za vsem tem stoji psihologija človeka. Glasba torej lahko diktira človeško sprejemanje praktično vsega, ko zadovolji večino omenjenih kategorij.

Glasba, ki jo bomo uporabili, je odvisna od konteksta, zgodbe in namena uporabe. Pomembno se je vnaprej dogovoriti, za kakšen namen bo glasba uporabljena. Razlika je, na primer, že med v osnovi urejenim komadom, katerega namen je uporaba v oglasu, in komadom, za katerega se ne ve točen namen oz. za kaj bo ustvarjena glasba uporabljena. V slednjem primeru lahko kot rezultat dobimo jeznega ali užaljenega glasbenika/stvaritelja glasbe in pa oglas z glasbeno podlago, ki je neprimerna in neskladna z zgodbo oz. vsebino.

Ko glasba resnično sodeluje z vizualno zgodbo, je občinstvo ne bo zaznalo kot individualen element, ampak kot del celote. Trenutno najpogosteje uporabljen stil pri večini oglasov ima pozitiven in rahlo igriv, morda malo otroški pridih. Tak stil najpogosteje deluje sproščujoče, brez obveznosti, v smislu »zakaj pa ne« in spodbuja k spontanosti pri odločitvi za nakup izbranega izdelka ali storitve.
Primer oglasa z igrivo glasbeno podlago:
https://www.youtube.com/watch?v=GcvUijGy5-M

Primer oglasa s primerno glasbeno podlago za poudarek tega, kar izdelek izraža:
https://www.youtube.com/watch?v=OXSosB3yAm0

Glasbena podlaga se glede na njen potencialni vpliv včasih uporablja tudi z namenom ustvarjanja negativnih, iskreno rečeno, nadležnih občutij. Zakaj? Ker se tudi negativna izkušnja učinkovito vtisne v spomin – bolj ko je oglas nadležen, bolj si ga bodo ljudje – na žalost – zapomnili.

Čeprav sta všečnost in glasbeni okus stvar posameznika, velja splošno dejstvo: če sta prisotna kakovost in očitno vložen trud v kreacijo, glasba doseže svoj namen. Gane, preseneti, navduši in s tem podpre vizualno zgodbo.