Trendi nas lahko hitro potegnejo globoko v zajčjo luknjo. In pri oblikovanju digitalnih produktov ni prav nič drugače. Pogosto slišimo zelo specifične želje naročnikov po trendu, ker je ta trenutno »buzzword«, vroč kot pesek na vulkanski plaži na Santoriniju. Če še niste bili tam – zelo zelo zelo vroč je.
S trendi ni nič narobe. Običajno izvirajo iz priljubljenih in učinkovitih praks. In velikokrat so tudi prava izbira. Ne moremo pa jih a priori izbrati, brez premisleka zakaj.
Ena temeljnih dilem, s katero se srečujemo na vsakodnevni ravni pri načrtovanju spletnih strani je mobile-first ali desktop-first? Morda mobile-only? Brif je v 90 % primerov »mobile-first responsive dizajn«. Vendar, ali je to vedno prava izbira?
Izbira izhodiščnega načrta se začne tukaj
Mobile-first je, tako kot ime pove, oblikovanje, ki se v prvi vrsti osredotoča na prikaz na manjših zaslonih mobilnih naprav. Zaradi manjšega vidnega polja, ki ga imamo na voljo, je podajanje informacij skrčeno in omejeno na bistvo, vsebina prilagojena scrollanju in tapkanju, animacije in oblikovne olepšave so omejene.
Spletna stran SRANJE je bila v prvi vrsti razvita kot pristajalna stran za komunikacijsko kampanjo društva Onkoman. Vsebinsko razlaga sporočilo kampanje uporabnikom, ki sporočilo vidijo bodisi v oglasih na družbenih omrežjih, bodisi v offline oglaševanju. Primarno uporabnik dostopa do spletne strani prek telefona, zato je načrt izrazito mobile-first. Prilagoditev za namizne računalnike, za katere je predviden manjši odstotek obiska, je izpeljana kreativno ter z mislijo na optimizacijo stroškov.
Desktop-first, po drugi strani, pa v fokus postavlja oblikovanje spletne strani (ali digitalnega produkta) na večjih zaslonih namiznih računalnikov. Prostora je tukaj bistveno več, kar posledično omogoča prikaz bolj bogate vsebine, več funkcionalnosti ter dodatne olepšave za premium videz in uporabniško izkušnjo.
Tipični primeri desktop-first načrtovanja so oblikovalski in analitični programi ter kompleksne nadzorne plošče poslovnih sistemov, intranetov ipd. Uporabniki te vrste digitalnih produktov uporabljajo prioritetno na namiznih računalnikih, kar odpira več prostora za bolj pregledno postavitev (in predstavitev) funkcionalnosti, podatkov in vsebin.
Ali je mobile-first boljša izbira? Glede na to, da v povprečju 87 % Slovencev dostopa do interneta prek mobilnega telefona*, bi v splošnem lahko rekli, da je. Pri tem pa toplo priporočamo, da vseeno najprej razmislimo o svojem specifičnem uporabniku. Kdo bo spletno stran oz. produkt uporabljal? Kako ga bo uporabljal? Kje in kdaj?
Prava strateška pot je vedno user-first
Resda ljudje večinoma brskamo po spletu prek mobilnega telefona. Vendar, a prek njega opravljamo tudi svoje delo? Ali je zaslon pametne naprave primarna izbira npr. analitikov za pregled tabel in podatkov? Ali zaposleni dostopajo do intraneta prek mobilne naprave ali službenega namiznega računalnika? Bo spletna stran, namenjena npr. upokojencem, res večkrat obiskana prek mobilne naprave?
Odločitev kar naenkrat ni več tako samoumevna. Zato smo v AV studiu ubrali svojo strateško pot načrtovanja in oblikovanja spletnih mest: user-first. Verjamemo namreč, da je odločitev vedno osnovana na uporabniku, njegovih navadah, načinih uporabe in pričakovanjih. Pred začetkom snovanja se UX/UI ekipa vedno vpraša – kdo bo to uporabljal? Kako lahko uporabniku olajšamo pot do cilja? Kako naredimo pot skozi nov digitalni produkt prijetnejšo in še bolj intuitivno?
Šele dobro poznavanje ozadja nam omogoča načrtovanje uporabniških poti. Te pa narekujejo izbiro – bo spletno mesto primarno zaživelo na namiznih napravah ali mobilnih.
Predstavitvena stran produkta, na katero bomo povezali oglase iz družbenih omrežjih? Definitivno mobile-first. Dashboard kompleksne baze podatkov? Desktop-first. Spletna trgovina za kozmetiko – mobile-first, spletna trgovina za proizvodne stroje … najbrž desktop.
Vmesnik za online prijavo škode Zavarovalnice Triglav je nastal z uporabnikom v mislih. Mobile-first pristop sledi ustaljenim načelom mobilnih aplikacij in uporabnika vodi do uspešno zaključene naloge v njemu dobro poznanem okolju. Pristop mobilne aplikacije je predvsem uporaben v primerih, ko mora uporabnik na licu mesta kaj urediti, slikati ali posneti.
Z namenom predstavitve na sejmih smo razvili demo različico aplikacije ConnectLife za upravljanje pametnih aparatov Gorenje, Hisense in Asko. Mobile-only spletna stran obiskovalcem sejma omogoča, da prek QR kode dostopajo do vsebine aplikacije in jo preizkusijo brez dejanskega nalaganja aplikacije in ustvarjanja uporabniškega računa. Uporaba povezave izključno na lokaciji je jasno zamejila način uporabe in ustrezen razvoj.
Obnašanje uporabnika v odnosu do produkta nam postavi odličen temelj, na katerem gradimo celotno izkušnjo. Morda nam podatki preteklih stičnih točk povejo, da imamo izključno mobilne obiskovalce in se zato osredotočimo na mobile-only dizajn (prilagojen izključno na mobilne naprave). Ali pa nasprotno, podrobna analiza uporabnikov pove, da je namizni računalnik skoraj izključno edina stična točka.
Ko povečevalno steklo obrnemo proti svojemu uporabniku, se rešitev začne od sebe sestavljati. Zato bolj kot slepo sledenje trendom priporočamo razmislek o uporabi končne rešitve in ciljih, ki jih s spletnim mestom ali digitalnim produktom želimo doseči.
*Vir: Statistični urad Republike Slovenije. Podatki za leto 2023. (https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11390)
