Imeli bi večjega

Logotip namreč. Takšne so želje marsikaterega naročnika, saj je to grafični znak, simbol, emblem, ki označuje produkt ali podjetje in je njihovo glavno, a ne edino sredstvo celostne grafične podobe. Lahko rečemo tudi, da je najbolj reprezentativen ali vsaj osnovni grafični element blagovne znamke.

Logo = logotype?

Čeravno z besedo logotip označujemo večkrat tako znak kot grafično izrisano oz. izpisano ime, bi verjetno morali biti pri izrazoslovju doslednejši. Angleži namreč ločijo med pomenom besed “logo”, ki bi jo najlažje prevedli kot znak, in “logotype” ali logotip. Logo je le slikovni znak oziroma element podjetja, družbe, storitve ali izdelka, logotip pa je črkovna konfiguracija, ki predstavlja ime blagovne znamke.

Logotip je glavni element vizualne identitete blagovne znamke, ki pa jo tvorita vsaj še določena tipografija in barve. Ker je celostna grafična podoba obraz podjetja ali izdelka, je pri oblikovanju logotipov najprej treba ugotoviti, kakšen je pomen blagovne znamke, kako se pozicionira na tržišču, raziskati njene prednosti in slabosti, predvsem pa izluščiti ciljne skupine. Vedeti moramo, ali je podjetje strogo tržno usmerjeno ali se bolj osredotoča na vzbujanje čustev, ali je sodobno ali tradicionalno. Zakaj? Ker hočemo, da vizualna podoba odraža pravo osebnost blagovne znamke, saj je ta najpomembnejša in mora biti izražena ne glede na trenutne trende v oblikovanju.

Prav tako je pomembno, da se pred fazo oblikovanja pregleda obstoječe rešitve v konkurenčnem sektorju. Te so lahko navdih ali asociacija, vseeno pa je treba paziti, da v tem pogledu nismo enaki in se ne izgubimo v množici. Bolje je biti drznejši, razmišljati izven okvirjev, saj takšne rešitve dvignejo podobo blagovne znamke nad konkurenco in jo naredijo prepoznavnejšo. Nenazadnje tudi Applov logo ni računalnik.

Dober znak oz. logotip je tisti, ki je tako enostaven, da ga lahko ponovi vsak, ki ga vidi. Tu vsekakor drži načelo ‘manj je več’.

Trendi v oblikovanju se sicer spreminjajo, a v zadnjih časih prav v tisto smer, ki so jo zastavila načela oblikovanja logotipov že zdavnaj. In to je enostaven grafičen izraz. Le z enostavnostjo pridemo do zapomljivosti. Pomembnejši je miselni, idejni preobrat kot zahtevne grafične oblike, ki seveda niso vedno nedobrodošle, a po večini je sporočilnost, ilustrirana v preprosti obliki, gospodar sistema.

In manj ni vedno lažje, kot to pogosto mislijo naročniki, večinoma je ravno obratno. Z nekaj potezami in elementi je težko izrisati rešitev problema, a če to lahko storimo, jo ljudje lažje in hitreje sprejmejo.

… tudi pri logotipih. Zakaj se nam določen znak zdi previsok, zakaj je njegovo težišče pomaknjeno preveč na levo? Razmerja so namreč tista, ki naredijo ali uničijo ravnotežje.

Razmerja, zaporedja in vzorci kompozicije se pojavljajo že v naravi. Najpomembnejši med njimi je zagotovo zlati rez. V nas vzbuja lagodje in harmonijo, najbrž tudi zato, ker ga najdemo v naravi. Njegovo razmerje je 1: 1,618 … in izhaja iz Fibonaccijevega zaporedja (0, 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13 …). Po njem so na primer narejeni Panteon, Da Vincijeva Mona Liza, poštne kuverte, Applov in Pepsijev logotip. Tudi človeški obraz v osnovi ustreza zlatemu rezu.

Tako bi najlažje opisali negativen prostor. Čeprav ima pomembno vlogo pri sami obliki logotipov in znakov, pa se na upoštevanje le-tega daje premajhen poudarek, kljub temu da je pomemben posredni del kompozicije. Lahko ima tudi bolj neposredno vlogo in z njegovo uporabo oz. odvzemanjem delov polne grafike gradimo prav posebne, s sporočilnostjo polne oblike. Tak primer je logotip podjetja Fedex.

Barve so nekakšna čustvena plat logotipov. Napačna izbira barve v nas vzbuja napačno konotacijo, zato je treba biti pri izbiri zelo pazljiv. Barvno paleto izbiramo na podlagi barvne psihologije, saj je znano, da različne barve asociirajo na različna čustva, predmete, pomene.

Čeprav recimo Googlov logotip “upravlja” z bogato barvno paleto, ni priporočljivo, da uporabljamo v napisih in znakih več kot 3 primarne in sekundarne barve.

Hitro se lahko pojavita prenasičenost in neskladja. Dobro je vedeti kdaj in zakaj uporabljamo močne kontraste.

Tipografija, ki jo izberete, mora delovati v harmoniji z vašim znakom. Popularne so debelejše pisave z linijskim znakom ali ravno obratno – poln logotip s tanjšo tipografijo. Večkrat ima logotip določene blagovne znamke le tipografsko rešitev, ki nadomesti znak in deluje kot samostojna oblika.

Pisave imajo svoj značaj. Nekatere so trde, druge mehke, tretje elegantne …  Tako kot barve imajo tudi pisave svojo sporočilnost, ki je ne gre spregledati. Skupaj s poznavanjem ideje podjetja, moramo poiskati najbolj sorodno in primerno črkovno vrsto za osnovo.

Pri oblikovanju logotipa je treba imeti v mislih, da ga ne kreiramo le za kratek čas. Če hočemo, da je prepoznaven, mora biti dovolj dober in primeren, da se obdrži dlje časa. Ravno zato se ne smemo slepo ukloniti začasnim trendom v oblikovanju, bolje je slediti smernicam, ki so že začrtale dolgoročne grafične rešitve.

Kadar moramo osvežiti ali preoblikovati obstoječi logotip, je dobro poznati njegovo zgodovino, pomen in razloge za določene predhodne vizualne podobe.

Morda lahko iz česa izhajamo. Če ima oblika rep in glavo, ni razloga, da pojavnost postavimo na glavo. Vedeti moramo, da korenite spremembe sprožajo močna čustva, zato moramo zanje imeti dober razlog.

Če bomo upoštevali vse naštete aspekte oblikovanja logotipov in jih združili še s smotrnimi pravili njegove grafične pojavnosti (osebni prostor, minimalna in maksimalna velikost, barvne pojavnosti, …), bomo dobili logotip, ki bo dovolj jasno in atraktivno predstavljal neko blagovno znamko. Z rezultatom bomo lahko zadovoljni tako mi kot naročniki, ki bodo –upravičeno ali ne – tudi še po desetih korekturah pogosto zahtevali: “Logotip pa še malo povečajte.”