Populizem skače iz vseh kotov. Postal je nepogrešljivi spremljevalec predvolilnih kampanj in očitno učinkovitih taktik za prevzemanje volivcev. Ne le tam čez širni ocean, ampak tudi čisto blizu nas. Pravzaprav nas spremlja že dolgo, a vendar je zdaj v velikem zamahu odvrgel tančico sramu.
V tem razmišljanju ne želim povzemati številnih političnih in marketinških analitikov, ki so že dodobra secirali Trumpa kot blagovno znamko. Prav tako se ne bom spopadala s številnimi definicijami, zgodovinskimi in družbenimi razlogi populizma in njegovih botrov. Želela bi samo malce samorefleksije vseh, ki delamo v marketingu, oglaševanju, tržnih komunikacijah … in prav zavzeto kritiziramo pojav populizma na političnem odru.
Če zelo grobo nanizam pokazatelje političnega populizma, se ti kažejo v poenostavljanju, pragmatičnem pristopu h kompleksnim temam, povzdigovanju vrednot, ki ob podrobnejšem pogledu pokažejo veliko diskrepanco z osnovnimi človekovimi pravicami, in ne nazadnje v vzvišenem nizanju prikrojenih resnic in priročnih laži, ki vse prepogosto obvisijo v medijskih izjavah in javnih nastopih, kasneje pa z njimi nihče več noče ničesar imeti.
Priča smo popolnemu odmiku od odgovornosti, primanjkljaju osebnih, kulturnih in širše družbenih vrednot in ignoranci etičnih temeljev, ki sem jih bila deležna v okolju mojega odraščanja. Kot ena od množice sprejemnikov populističnih sporočil se pogosto počutim nelagodno, jezno …, predvsem pa podcenjeno. No, pa sem prišla do bistva – populisti me/nas v bistvu NE CENIJO. Če si torej dovolim posploševanje: nihče v množici sprejemnikov populističnih sporočil ni spoštovan, kaj šele kdor koli širše, od drugje ali na svoj način drugačen. Krivi smo sami in dokler bo »kritična masa« sprejemala podcenjevanje in nespoštovanje dotičnih mnenjskih vodij, bo populizem rodil sadove.
Pa lahko populizem obrodi tudi v vrtu blagovnih znamk? Ne vidim razloga, da ne. Tako politični populisti kot znamke nagovarjajo isto množico ljudi skozi enake medije in uporabljajo enaka komunikacijska orodja. Vse je torej skrito v vsebini, namenu, prepričljivosti, načinu, učinkovitosti. In prav igra komuniciranja je vse bolj nevarna; če smo pred leti segli do praga prepričati kupca v nakup, gremo zdaj veliko globlje. Z našimi ciljnimi skupinami se želimo zbližati, jih vključiti v interakcijo, jih voditi v soustvarjanje vsebine, v sooblikovanje blagovne znamke, komunikacije, izdelka ali storitve.
Če zelo poenostavim, torej tako kot v politični doktrini postavljamo vlogo množice pred elite, strokovnjake, znanost. In kdaj torej postane naša znamka populistična? Verjetno že v trenutku, ko v komunikaciji z našimi kupci/uporabniki/sledilci pozabimo na širšo družbeno odgovornost, ki jo imamo kot sooblikovalci trendov, vrednot, želja … Podcenjevanje in nespoštovanje potrošnikov, ki se izkazuje skozi tržno komunikacijo, nas postavlja ob bok populistom.
Zato je v času rasti populizma pravi čas za samorefleksijo, za ponovno vrednotenje vrednot blagovnih znamk in njihove vloge v širši družbeni komunikaciji. Seveda, ugajati potrošniku, pridobiti njegovo pozornost, razumeti njegove interese in pritegniti ga k interakciji, je naše delo. A počnimo to s ciljem gradnje dolgoročnega zaupanja in ugleda.